Mednarodna konferenca Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori
Kreativne industrije so razvojna priložnost za mesta in regije
V četrtek, 14. aprila, je na Ljubljanskem gradu potekala mednarodna konferenca Kreativna mesta: priložnosti, politike in prostori, ki so jo organizirali partnerji v evropskih projektih Creative Cities in Second Chance: RRA LUR, MOL, IER ter Muzej in galerije mesta Ljubljane. Konferenca je bila za domače in tuje goste priložnost za seznanitev z mednarodnimi trendi ter razpravo o rešitvah za učinkovito umeščanje kreativnih in kulturnih industrij v širše razvojne načrte mesta in regije v Sloveniji in v partnerskih mestih v Evropi.
Konferenca se je začela s pozdravnimi nagovori Majde Širca, ministrice za kulturo in Zorana Jankovića, župana Mestne občine Ljubljana in predsednika Sveta Ljubljanske urbane regije. Ministrica Majda Širca je spregovorila o pomenu umeščanja kreativnih in kulturnih industrij v kulturne in gospodarske politike na nacionalni ravni in pozdravila vključevanje regijskih in mestnih institucij v mednarodne projekte, ki odpirajo nove razvojne priložnosti. Širca je poudarila, da se je potrebno osredotočiti na izvajanje projektov, ki bodo imeli realne gospodarske in družbene učinke. Zadovoljstvo s sodelovanjem in dobrim delom slovenskih partnerjev v mednarodnih projektih je izrazil tudi župan Zoran Jankovič, ki v obeh projektih vidi priložnosti za razvoj mesta in regije.
V imenu slovenskih partnerjev projektov Creative Cities in Second Chance je udeležence pozdravila direktorica RRA LUR mag. Lilijana Madjar, ki je dejala, da je poglavitni namen konference predstaviti potenciale kreativnih industrij kot gibala razvoja v mestih in regijah in opredeliti vlogo države, regije, mesta, gospodarstva in izobraževalnih ter kulturnih institucij. Uvodne nagovore sta zaključila koordinator projekta Second Chance, Jurgen Markwirth in koordinatorica projekta Creative Cities, Susanne Kucharski - Huniat.
Uspešen razvoj kreativnih industrij temelji na poznavanju potencialov in specifičnih lastnosti mesta
Dr. Tom Fleming, svetovalec in strateg na področju kulturnih politik, kreativne ekonomije in umetnosti ter inovacij, direktor uveljavljenega mednarodnega svetovalnega podjetja Tom Fleming Creative Consultancy (www.tfconsultancy.co.uk), je v dinamičnem predavanju predstavil ključne korake pri razvoju kreativne industrije, izpostavil argumente za spodbujanje nastajanj kreativnih grozdov in predstavil uspešne angleške in mednarodne primere kreativnih industrij. Fleming je prepričan, da lahko razvoj kreativnih industrij v mestu in regiji prinese številne pozitivne učinke na regionalno ekonomijo in soustvarja privlačno podobo mesta. Kreativne industrije lahko uspešno razvijamo tako v metropolah kot manjših mestih. »Pogosto mesta za razvoj kreativnosti uporabljajo generične rešitve iz drugih mest brez upoštevanja lokalne specifike, kar lahko projekt kreativnega mesta oddalji od lokalnih prebivalcev, oziroma ga slednji ne posvojijo. Takšni projekti so praviloma neuspešni,« je opozoril Fleming. Zato je ključno, da razvoj kreativnih industrij temelji na potencialih in specifičnih lastnostih kraja.
Razvoj kreativnih industrij lahko omogočamo
Primerom uspešnega razvoja kreativnih industrij je skupno, da je njihov razvoj potekal kot zmes oblikovanja politik in spodbud vodstev mest, regij, razvojnih institucij ter spontanega delovanja kreativnih posameznikov in skupin. Oblasti, kapital in razvojne institucije pa se morajo zavedati, da spodbujanje razvoja kreativnih industrij temelji na konceptu omogočanja in ne določanja, kakšne vsebine želimo, da se razvijajo, kje in na kakšen način.
Spodbudimo kreativne talente v mestu in regiji
Čeprav se pri vprašanju kreativnih mest pogosto poudarja privabljanje kreativnih ljudi v mesto v naselitvenem smislu, Fleming poudarja fokus na prebivalce esta, mlade rebivalcein tiste ki so se iz mesta morda v preteklosti odselili. Hkrati opozarja, da mesta niso dobrina, ki jo lahko konzumiramo, kar na primer poudarja ameriški sociolog Richard Florida.
Kreativne industrije so razvojna priložnost sodobnih mest, a ne rešitev vseh razvojnih izzivov mest in regij
Dr. Klaus R. Kunzmann, profesor urbanizma in ugledni mednarodni svetovalec na področju prostorskih politik je predstavil trend – Kreativne vročice, ki zajema postmoderna mesta, ki si vsa po vrsti želijo postati kreativna in na ta način oblikovati novo identiteto. V številnih primerih je ustvarjanje kreativne podobe v funkciji oblikovanja blagovne znamke mesta, kar pa ne vodi nujno v uspešen razvoj kreativne industrije z realnimi gospodarskimi in družbenimi učinki.
Kreativna mesta so trend
Vročica kreativnih mest v Evropi in svetu je, kot ugotavlja profesor Kunzmann, odraz sprememb v snovanju razvoja mest. Kreativno mesto do neke mere namreč pomeni zasuk od tradicionalnega urbanističnega, ekonomskega in kulturnega razvoja k bolj odprtim, dinamičnim in integriranim procesom za zagotavljanje postindustrijske zaposlenosti in kakovosti življenja prebivalcev mest. »Kreativne in kulturne industrije so vsekakor pionirji razvoja novih načinov dela in strukturnih sprememb mesta od funkcionalno razdeljenega do multifunkcionalnega kompaktnega. Toda vsako mesto nima ozemeljskih in človeških zmožnosti, da bi hitro spremenilo okoliščine, miselnost lokalnih nosilcev interesov in vrednote prebivalcev. Ne more se tudi osvoboditi nadlokalnih ekonomskih in političnih vplivov,« je pojasnil dr. Kunzmann. Razvoj kreativnih mest ni celosten odgovor na vse trajnostne izzive (družba, ekonomija, okolje), s katerimi se danes soočajo post-industrijska mesta.
V mestih se razvijejo kreativna območja
Dr. Kuzmann je izpostavil, da mesta niso kreativna v celoti, ampak gre za območja, na katerih do takšnega razvoja pride zaradi specifičnih lokalnih razmer. Pogoj za razvoj kreativnih industrij je dobra komunikacija, sodelovanje in dialog med različnimi interesnimi skupinami, političnimi in gospodarskimi akterji.
Ideja o kreativnem mestu in slovenske ekonomske, prostorske in kulturne politike
Predavanjem je sledila okrogla miza (1. del, 2. del), na kateri so se prof. Kunzmannu in dr. Flemingu ter moderatorju profesorju dr. Marjanu Hočevarju iz Fakultete za družbene vede, pridružili mag. Miran Gajšek, načelnik Oddelka za urejanje prostora, Mestna občina Ljubljana, dr. Pavel Gantar, sociolog, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani in trenutno predsednik Državnega zbora Republike Slovenije in dr. Stojan Pelko, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Nedavna analiza Inštituta za ekonomska raziskovanja je pokazala, da kreativne industrije kot panoga v Sloveniji niso ustrezno uveljavljene in da je tudi poznavanje tega izraza slabo. Pojem kreativnega mesta izhaja iz koncepta kreativnega razreda, ki ga je zasnoval sociolog Richard Florida in predvideva, da so lahko poleg posameznikov kreativne tudi dejavnosti, družbe in posledično mesta. Kreativna mesta naj bi imela visoko vsebovanost kreativnih služb, zlasti v oglaševanju, umetnosti, kulturi in visoki tehnologiji, podlaga zanje pa je primerna infrastruktura, je uvodoma pojasnil Marjan Hočevar.
Dr. Pavel Gantar je kot poznavalec idej in konceptov Richarda Floride pojasnil, da so teorije o kreativnem razredu in analize, ki jih je opravil Florida, v znanstvenem smislu malo vredne, imajo pa toliko večjo vrednost v praksi, ker imajo zaradi preprostosti tez velike mobilizacijske učinke in posledično povzročajo spremembe na bolje. Kot problematični je Gantar označil predvsem tezi o kreativnem razredu in mobilnosti. Kreativni razred, kot ga opredeli Richard Florida, ima premalo skupnih imenovalcev, da bi dejansko lahko govorili o razredu kot sociološkem pojmu. Teza, da delovna mesta sledijo ljudem in obratno, v Evropi ne velja oziroma velja v omejenem obsegu.
Dr. Stojan Pelko je pojasnil, da se je ministrstvo za kulturo odločilo za vključitev koncepta kreativnih in kulturnih industrij v nacionalne kulturne politike, ker si samo na takšen način kultura v trenutnih trendih oblikovanja evropskih in slovenskih politik lahko izbori prostor v strategijah in pri dodeljevanju sredstev. »Kreativnost, inovativnost in trajnostni razvoj so votli koncepti, ki pa proizvajajo realne učinke,« je dejal Stojan Pelko. Kot ključne akterje za razvoj kreativnih industrij je izpostavil ministrstva za kulturo, gospodarstvo in visoko šolstvo.
Pavel Gantar in Stojan Pelko sta se tudi strinjala, da za uspešen razvoj kreativnih industrij ni pomembna velikost mesta in kot dober primer majhnega, a izjemno kreativnega mesta izpostavila Idrijo, ki svojo identiteto gradi na tradiciji, znanju in uspešni industriji.
Potrebno je izobraževati in dati ljudem priložnost, da vstopijo v kreativni sektor in ga soustvarjajo, je v razpravi povedal Kunzmann. Kar se infrastrukture tiče, je Fleming izpostavil: »Niso tako potrebni objekti, temveč pogoji, ki jih omogočimo kreativcem, da delajo tam, kjer so. Nikakor pa jih ne smemo načrtno stlačiti v nek prostor. Ljudje sami, s svojim delom naredijo nek prostor kreativen.« Fleming zato meni, da je kreativne prostore potrebno snovati v dialogu s kreativnimi ustvarjalci in ne za njih.
Mag. Miran Gajšek vidi prihodnji razvoj Ljubljane ob Ljubljanici. Rog je umeščen v ta prostor in je del širšega koncepta, kako mesto približati Ljubljanici: od Špice, Brega, Trga Zvezda, Prešernovega trga in Tržnic do preselitve mestne uprave na območje Cukrarne. Pri razvoju mesta je za Gajška ključno vprašanje, kdaj in koliko načrtovati. »V Ljubljani imamo strateški prostorski razvojni načrt, ki odgovarja na številne aktualne izzive mesta, vsekakor pa ga bo treba v prihodnosti prilagajati novim potrebam, ki bodo nastajale. Vsega nikoli ne moremo vključiti v načrte, nekatere stvari se razvijajo same od sebe,« je dejal Gajšek.
Kunzmann je zaključil okroglo mizo s tezo, da prostorske lokacije kreativnih industrij ni možno načrtovati in določati, mestni planerji lahko le omogočajo pogoje za razvoj ustvarjalnosti. Ustvarjalnim ljudem je treba pustiti, da delajo, kar želijo, in s tem se bo kreativnost sama razcvetela. S tem seveda ne misli, »da bi v smislu načrtovanja prostora lahko vsakdo počel, kar želi, temveč to, da je na določenih mestih, kjer začnejo ljudje proizvajati in delati, potrebno ta samonikli razvoj pustiti pri miru.«
